Zatiranje invazivnega japonskega dresnika v Krajinskem parku Goričko
in T. Markovič, 23. 8. 2024
V poletnih mesecih naravovarstveni nadzorniki Javnega zavoda Krajinski park Goričko namenjamo veliko pozornosti invazivnim tujerodnim vrstam, ki predstavljajo enega od globalnih izzivov varstva narave, saj med drugim vplivajo na ohranjenost avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih življenjskih prostorov.
Glede na popise in zbrane podatke smo ugotovili, da je na Goričkem prisotnih več kot deset tujerodnih rastlinskih vrst, ki so zelo invazivne in se pojavljajo na številnih lokacijah. Med najbolj razširjene in trdovratne spadajo orjaška zlata rozga, ambrozija, japonski dresnik, davidova budleja, žlezava nedotika, navadna barvilnica, sirska svilnica in enoletna suholetnica. Čedalje več je tudi rastišč invazivnih vrst bambusa v naravi.
V mesecu juliju smo začeli izvajati prve poskuse zatiranja japonskega dresnika, ki je uvrščen med sto najbolj invazivnih rastlin na svetu. Gre za invazivno trajnico z grmičasto razrastjo. Votla, kolenčasta stebla vsako leto poženejo iz podzemnih korenik in zrastejo dva do tri metre visoko. Podzemne korenike lahko segajo tudi do tri metre v globino, kar omogoča prezimovanje. Japonski dresnik tvori goste sestoje, ki izpodrivajo naravno rastje, s čimer spreminja videz krajine in negativno vpliva na biotsko pestrost.
Veliko sklenjeno območje japonskega dresnika v Kobilju, kjer preizkušamo različne metode zatiranja te invazivne rastline.
Na območju Krajinskega parka Goričko smo zabeležili več kot 50 lokacij, kjer se japonski dresnik intenzivno razrašča. Največ ga najdemo ob cestah, železniški progi, na bregovih potokov ter na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih. Zaradi agresivne rasti se vse bolj vključuje tudi v naravno rastje, kjer izpodriva domorodne rastline. Eno največjih sklenjenih območij japonskega dresnika smo zabeležili v Kobilju, kjer se na obeh straneh makadamske ceste razrašča v neprekinjenem, 100-metrskem pasu. Zato smo se odločili, da bomo na tem območju izvedli različne metode zatiranja te invazivne rastline.
Na sedmih poligonih velikosti 4 m² smo izvedli šest metod za zatiranje japonskega dresnika. Na dveh poligonih smo tujerodno invazivno vrsto poškropili s herbicidom na osnovi glifosata in z naravnim ekološkim herbicidom na osnovi kisa in eteričnih olj. Na tretjem poligonu smo najprej s škarjami porezali vrhnje dele rastlin in v stebla vbrizgali herbicid z glifosatom.
Škropljenje z naravnim ekološkim herbicidom in vbrizgavanje herbicida na osnovi glifosata v stebla rastlin.
Na četrtem in petem poligonu smo japonski dresnik pokosili čim bliže tlom, nato pa na površino položili kopreno in aluminijasto mrežo. Na šestem poligonu smo rastline zgolj pokosili čim bliže tlom. Košnjo na tem poligonu bomo izvajali intenzivno, trikrat na mesec. Vse preostale metode bomo ponavljali večkrat mesečno oziroma po potrebi.
Nameščena koprena in aluminijasta mreža na predhodno pokošenih poligonih.
Na zadnjem poligonu nismo izvajali nobenih metod zatiranja japonskega dresnika, saj bo služil kot testni poligon za primerjavo z ostalimi. Prve rezultate in uspešnost posameznih metod bomo objavili po enomesečnem opazovanju na terenu.
