Kamnine
Goričko sestavljajo pretežno silikatni sedimenti in sedimentne kamnine, ki so jih skozi milijone let nanosile reke in potoki. Med sediment prevladujejo prodi, peski in glina. Gospodarsko pomembni so predvsem kremenovi peski in prodi, ki se uporabljajo v gradbeništvu.
Posebnost med kamninami Goričkega predstavlja sedimentna kamnina vulkanski bazaltni tuf, ki vsebuje olivinove nodule, edinstvene v Sloveniji. V okolici vasi Grad se nahajata dva opuščena kamnoloma bazaltnega tufa. Vulkanske kamnine so ostanek vulkanskega delovanja pred tremi milijoni let. Na hribu bazaltnega tufa stoji grad Grad.
Opuščen kamnolom bazaltnega tufa pri Gradu K. Malačič
Najstarejše kamnine na območju KP Goričko so stare več kot 500 milijonov let, izvirajo iz paleozoika in se pojavljajo na območju Sotinskega in Rdečega brega na severozahodnem delu Goričkega. Gre za filitoidne skrilavce, ki spadajo med metamorfne kamnine. Za slednje je značilno, da so nastale bodisi iz magmatskih ali sedimentnih kamnin globoko v notranjosti Zemlje pri zelo visokih temperaturah in pritisku tako, da so spremenile (preobrazile) svojo strukturno, mineralno ali kemijsko sestavo. Filitoidni skrilavci so nastali s preobrazbo sedimentnih kamnin. Na območju Sotinskega brega je aktiven kamnolom, kjer skrilavce izkoriščajo kot tehnični kamen v gradbeništvu. V skrilavcih je mogoče najti zlato obarvane kristale minerala pirita in druge zanimive minerale.
Skrilavci se uporabljajo predvsem kot tehnični kamen M. Podletnik