Ledavsko jezero
Jezero v Kraščih, kot imenujejo jezero domačini, je največja stoječa voda na Goričkem s površino veliko 80 ha in površino mokrotnih travnikov na severnem delu, kjer se lahko ob poplavah razlije voda na 218 ha. Tudi ti travniki imajo zaradi svoje pomembnosti za redke in ogrožene rastline in živali status naravne vrednote državnega pomena.
Nastanek jezera
Ledavsko jezero je bila kot akumulacija na reki Ledavi leta 1978 zgrajena za zaščito razvijajočega se mesta Murska Sobota, kjer je bilo ob obsežnih poplavah tudi do pol metra vode. Leta 1972 so Prekmurje prizadele katastrofalne poplave in takrat so vodnogospodarski strokovnjaki izračunači, da bo z izgradnjo akumulacije zaščitenih 10.000 ha obdelovalne zemlje in Murska Sobota, na dodatnih 20.000 ha obdelovalne zemlje pa se bodo poplave precej zmanjšale. Osnovni namen je bila tako protipoplavna zaščita, ki mu je sledilo namakanje kmetijskih površin, zagotavljanje vode drugim uporabnikom in vzpostavitev razmer za razvoj ribištva, turizma in rekreacije (Zapisnik... 1974).
Ob nastanku je površina novonastalega jezera obsegala 130 ha vodne površine. Ledava je v 80. in 90. letih zaradi povečanega vnosa sedimentnih delcev kot posledica gorvodnih posegov, kot je regulacija struge Ledave in izkopi osuševalnih jarkov, v severni del jezera nanesla zemljo in ustvarila blatne nanose.
Zračni posnetki območja jezera pred nastankom in po nastanku (vir posnetkov: Arhivski posnetki GURS)
Naravovarstveni pomen jezera
Skozi leta se je v relativno hitrem času na blatnih polojih in obrežnem pasu vzpostavila vegetacija.
Razvoj vegetacije na Ledavskem jezeru (vir: Ignjatović, M. 2013)
Na blatnih zamuljenih nanosih, ki so občasno razgaljeni, se razvijejo amfibijske združbe makrofitov. Tvorijo jih v glavnem pritlične do srednje visoke enoletnice, ki se pojavijo le prehodno v sušni fazi ter precej velike trajnice, ki lahko preživijo občasno zalitje. Vrstno so te združbe zelo specifične, večinoma pripadajo razredu Isoeto-Nanojuncetea. Gre za redek in zelo ogrožen habitatni tip, ki je prehoden in tako kratkega roka trajanja ter ga zato vprednostno varujemo na območjih Natura 2000.
Začasne združbe na blatnih polojih je sčasoma prerastel največji sklenjen gozd bele vrbe (Salix alba) na Goričkem. Zaradi redkosti in izjemnosti v evropskem prostoru je ta opredeljen kot ekocelica in je izvzet iz gospodarjenja. Tam so našli bivališče številni detli in vrste, kot je belovrati muhar (Ficedula albicollis).
Čapljica je gnezdilka trstičja A. Ploj
Gozd proti jugu prehaja v obsežni obrežni pas trstičja, ki je ga tvorita navadni trst in rogozovje. Trstičje je izredno bogat življenjski prostor, ki ponuja dom redkim vrstam ptic kot so čapljica (Ixobrychus minutus), rakar (Acrocephalus arundinaceus), trstni cvrčalec (Locustella luscinioides), mokož (Rallus aquaticus) in zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus). Na jezeru občasno gnezdi tudi redka slovenska gnezdilka, siva gos (Anser anser). Z jezera obstajajo sumljiva opazovanja v času gnezdenja v Sloveniji zelo redkih gnezdilk reglje (Anas querquedula) in kostanjevke (Aythya nyroca).
Siva gos K. Malačič
Na sami vodni površini se občasno namnoži vodni orešek (Trapa natans). Nad vodno gladino pogosto opazimo vodomca (Alcedo atthis), množice rac pa pritegnejo največjega orla v Sloveniji, belorepca (Haliaeetus albicilla). Njegovo prisotnost na jezeru najležja opazimo po nenadnem vzplašenju vodnih ptic, ki se ob njegovi prisotnosti hitro zatečejo v zavetje.
Med spomladansko in jesensko selitvijo se nad vodno površino spreletavajo različne vrste čiger. Na selitveni poti se na jezeru ustavi tudi ribji orel (Pandion haliaetus). Druge ptice na jezru občasno prezimujejo kot sta konopnica (Anas strepera) in žvižgavka (Anas penelope).
V spomladanskem času iz gozdov okoli jezera poteka ena od najbolj množičnih migracij dvoživk, ki se v jezero odpravijo razmnoževati. Zaradi cest, ki presekajo prav vse selitvene poti, JZ KPG že vrsto let izvaja akcijo "Pozor, žabe na cesti", v sklopu katere se vsako leto v povprečju prenese več kot 10.000 živali. Najštevilčnejša dvoživka je sicer krastača (Bufo bufo), veliko je tudi rosnic (Rana dalmatina) in navadnih pupkov (Lissotriton vulgaris). V jezeru se mresti tudi redek plavček (Rana arvalis), katere samci se v času mrestenja za nekaj dni obarvajo v živo modro barvo.
Plavček ali barjanska žaba K. Malačič
