Travniški postavnež

Travniški postavnež (Euphydryas aurinia) velja za enega od najredkejših in hkrati najbolj ogroženega metulja v KP Goričko. Tudi drugod po Sloveniji in Evropi populacije postavneža na mokrotnih travnikov drastično upadajo.  

Opis
Do 4,5 cm velik metulj iz družine pisančkov ima zgornjo stran kril oranžnorjavo lisasto. Značilni vzorec črnih pik je viden na zgornji in spodnji strani zadnjih kril. 


Zgornja stran kril je oranžno-rjavo lisasta s črnimi pikami na zadnjih krilih   M. Podletnik

Je enogeneracijska vrsta, kar pomeni, da se odrasli metulji pojavijo le enkrat na leto v obdobju od sredine maja do sredine junija. Samice jajčeca odlagajo v velikih skupkih na spodnjo stran listov hranilne rastline gosenic travniške izjevke (Succisa pratensis).


Barva jajčec se s starostjo spreminja od bledo rumene do temno vijolične   M. Podletnik

Gosenice imajo šest stadijev, ki se razlikujejo po velikosti in obarvanosti, saj se gosenice med temi stadiji levijo. Gosenice so v prvih stadijih svetle barve, kasneje postanejo črne in zrastejo do 2,7 cm. Gosenice so poleti in jeseni v večjih skupinah znotraj gostih varovalnih mrež, ti. gnezdih, grajenih okoli listov izjevke. V teh gnezdih so gosenice varne pred plenilci in objedajo liste. Tako preživijo prve tri razvojne stadije. Jeseni spletejo močno mrežo tik nad tlemi pod rozetami listov in pričnejo z zimskim mirovanjem. Spomladi se gosenice zbudijo v četrtem stadiju in sčasoma pričnejo živeti posamič. Konec marca ali v začetku aprila se gosenice zabubijo in že konec aprila lahko na mokrotnih travnikih vidimo prve metulje. Višek aktivnosti odraslih metuljev je v prvi polovici maja. 


Gnezdo gosenic z mladimi gosenicami   M. Podletnik

Hranilna rastlina gosenic na Goričkem je izključno travniška izjevka, ki uspeva predvsem na vlažnih travnikih. Na zahodu Slovenije travniški postavnež živi tudi na bolj suhih travnikih, kjer se gosenice hranijo z navadnim grintavcem (Scabiosa columbaria), njivskim grabljiščem (Knautia arvensis) in redkeje tudi s trpotci, naprstci in jetičniki. Podobno velja za populacije travniškega postavneža, ki živijo v gorskem svetu. Odrasli metulji nektar iščejo predvsem na rumeno cvetočih rastlinah, kot je spomladi cvetoča ripeča zlatica. 

Razširjenost in ogroženost
Razširjen je v Evropi in Aziji. V Sloveniji je sicer splošno razširjen in se pojavlja tudi v višjih legah, vendar je redek. Gorička populacija velja za izolirano. Najbližja populacija je v NP Őrség, kjer varstvu postavneža namenjajo veliko pozornosti. Žal je vrsta slabo mobilna in za razširjanje potrebuje povezane travniške habitate. 

Ogroža ga predvsem intenziviranje rabe travnikov: prepogosta in prezgodnja košnja, ravno v času odlaganja jajčec ter gnojenje travnikov, ki povzroča izginjanje hranilnih rastlin. Ustreza mu pozna košnja ali puščanje nepokošenih pasov s travniško izjevko, kjer gnezda niso podvržena košnji. Višina rezi bi naj bila na 10 cm. Ogroža ga tudi splošna izguba življenjskih prostorov, saj so ravno mokrotni travniki najbolj podvrženi spremembam s spreminjanjem vlažnostnih razmer zaradi osuševanja zemljišč in regulacije vodotokov. Vplivi podnebnih sprememb dodatno prispevajo k spreminjanju in slabšanju razmer za travniškega postavneža.  

Varstvu postavneža in izboljšanju njegovih habitatov so bila v zadnjih letih namenjena velika prizadevanja. V okviru projekta Gorička krajina je bila opravljena raziskava ocene velikosti populacije in stanja populacij na podlagi iskanja gnezd gosenic. Ocena velikosti populacije je bila podana na podlagi rezultatov metode lova in ponovnega ulova, pri kateri se lahko velikost izolirane populacije ugotovi na podlagi deleža ponovno ujetih označenih živali. 
Na podlagi iskanja gnezd in raziskave preverjanja uspešnosti ukrepov so bili izvedeni tudi varstveni ukrepi, kot je puščanje predelov z gnezdi nepokošene, kar se je izkazalo za pravilen ukrep. Kljub temu pa očitno številčnost populacije med leti niha in je odvisno tudi od drugih dejavnikov. 


Metulj, označen s številko, omogoča izvedbo metode love in ponovnega lova   M. Podletnik 

Raziskave in poročila

 

 Popisi za pogodbeno ali skrbniško varstvo populacij in spremljanje učinkovitosti ukrepov za travniškega postavneža (Euphydryas aurinia) na območju Natura 2000 Goričko v okviru projekta Gorička krajina. CKFF, 2018.

 Poročilo o stanju populacij travniškega postavneža (Euphydryas aurinia) na izbranih travnikih na območju Natura 2000 Goričko v letu 2019. CKFF, 2019. 

 Poročilo o analizi stanja travniškega postavneža (Euphydryas aurinia) na izbranih travnikih na območju Natura 2000 Goričko v 2019. CKFF, 2019. 

 Poročilo o stanju populacije travniškega postavneža (Euphydryas aurinia) na območju Natura 2000 Goričko v letih 2018–2021. CKFF, 2021.

    Se strinjam
    Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Več informacij Več informacij