Pravi rezultati zatiranja japonskega dresnika v Krajinskem parku Goričko
in T. Markovič, 18. 4. 2025
V Javnem zavodu Krajinski park Goričko naravovarstveni nadzorniki v poletnih mesecih namenjamo veliko pozornost invazivnim tujerodnim vrstam, ki predstavljajo enega izmed globalnih izzivov varstva narave, saj med drugim vplivajo na ohranjenost avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih življenjskih prostorov.
Na podlagi popisov in zbranih podatkov smo ugotovili, da je na Goričkem prisotnih več kot 10 tujerodnih rastlinskih vrst, ki so zelo invazivne in se pojavljajo na številnih lokacijah. V letu 2024 smo največ pozornosti namenili japonskemu dresniku, ki je uvrščen med 100 najbolj invazivnih rastlin na svetu. Na območju Krajinskega parka Goričko smo zabeležili več kot 50 lokacij, kjer se japonski dresnik intenzivno razrašča. Najpogosteje ga najdemo ob cestah, železniških progah, na brežinah vodotokov ter na zapuščenih obdelovalnih in stavbnih zemljiščih.
Eno izmed največjih strnjenih območij japonskega dresnika smo zabeležili v Kobilju, kjer se na obeh straneh makadamske ceste razrašča v neprekinjenem 100-metrskem pasu. Zato smo se odločili, da bomo na tem območju pripravili sedem poligonov velikosti 4 m² in izvedli različne metode zatiranja rasti te rastline. Poizkuse smo začeli izvajati julija 2024. Japonski dresnik je bil pred tem enkrat že pokošen, in sicer maja, s strani komunalne službe.
Veliko sklenjeno območje japonskega dresnika v Kobilju, ki služi kot testni poligon za zatiranje le-tega T. Markovič
Na prvem in drugem poligonu smo japonski dresnik najprej pokosili povsem pri tleh. Na pokošeno površino smo položili dve plasti koprene in gosto aluminijasto mrežo ter ju pritrdili s klini. Sredi oktobra se je kot uspešnejša metoda za zatiranje japonskega dresnika izkazala koprena, ki rastlinam ni omogočila, da bi se prebile skoznjo. Na nekaterih mestih se je koprena le rahlo privzdignila. Povsem drugače je bilo v primeru aluminijaste mreže, skozi katero se je v istem obdobju prebil gost sestoj rastlin.
Poligon z nameščeno aluminijasto mrežo (slika 1) in poligon pokrit s kopreno (slika 2), 11. oktober 2024 T. Markovič
Na tretjem poligonu smo izvajali košnjo japonskega dresnika z motorno kosilnico enkrat mesečno, od julija do oktobra. Zadnja košnja je bila opravljena 11. oktobra. Ta metoda se je izkazala za delno uspešno. Po vsaki košnji so zrasli novi poganjki, visoki približno 10 centimetrov. Intenzivna košnja je vsekakor vplivala na zmanjšanje rastišča, prav tako so bili novi poganjki manjši. Za boljše rezultate oziroma učinkovitejše izčrpavanje sestojine rastline bi verjetno morali japonski dresnik kositi vsakih 14 dni.
Poligon, kjer se je izvajala mesečna košnja (25. september 2024) T. Markovič
Na četrtem in petem poligonu smo japonski dresnik poškropili s herbicidom na osnovi glifosata ter z naravnim, ekološkim herbicidom na osnovi kisa in eteričnih olj. V tem obdobju so bili poganjki visoki približno 40 cm. Prvo škropljenje z ekološkim herbicidom smo izvedli julija. Mesec dni pozneje je bila večina listja ožgana (rjave barve), vendar so poganjki rastline še naprej rasli. Avgusta smo škropljenje ponovili. Učinek ekološkega herbicida je bil septembra popolnoma enak kot prejšnji mesec. Na neuspešnost preizkusa je najverjetneje vplival gost in visok sestoj rastline. Na podlagi tega smo ugotovili, da je škropljenje z ekološkim herbicidom učinkovitejše, če ga izvedemo v začetni fazi rasti poganjkov japonskega dresnika.
Prvo škropljenje s herbicidom na osnovi glifosata smo prav tako izvedli julija, pri čemer smo upoštevali priporočeno razmerje glede na navodila za uporabo. Mesec dni pozneje smo ugotovili, da škropivo ni upočasnilo rasti rastline. Ob drugem škropljenju smo odmerek podvojili, kar je povzročilo, da se je rast japonskega dresnika ustavila že po nekaj dneh. Večina poganjkov je v naslednjih tednih izgubila tudi listje. Na podlagi teh ugotovitev lahko potrdimo, da je tudi pri uporabi glifosata škropljenje najbolj učinkovito v začetni fazi rasti. Kljub učinkovitosti pa je ta metoda vprašljiva z vidika onesnaževanja okolja, saj imajo herbicidi negativen vpliv na naravo. Še posebej njihova uporaba ni priporočljiva v bližini vodotokov.
Primerjava učinkovitosti škropljenja japonskega dresnika z ekološkim naravnim herbicidom (slika 1) in s herbicidom na osnovi glifosata (slika 2) T. Markovič
Na šestem poligonu smo najprej s škarjami odrezali vrhnje dele rastlin, nato pa v približno 10 cm visoka stebla injicirali herbicid na osnovi glifosata. Ta metoda se je izkazala za najuspešnejšo, saj se je v naslednjih mesecih rast japonskega dresnika popolnoma zaustavila. Oktobra so bili poganjki na tem poligonu povsem posušeni. Kljub izjemni učinkovitosti ta metoda ni primerna za večja rastišča, saj je zelo zamudna in dolgotrajna. Na zadnjem, sedmem poligonu nismo izvajali nobenih metod zatiranja japonskega dresnika, saj je služil kot testna kontrolna površina za primerjavo z ostalimi metodami.
Injiciranje herbicida z glifosatom neposredno v stebla rastlin se je pokazala kot najučinkovitejša metoda T. Markovič