Sonaravna nega in raba travniških sadovnjakov
S. Dešnik, 17. 4. 2025
Na pobudo Javnega zavoda Krajinski park Goričko in sodelovanju s Kozjanskim regijskim parkom, Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani in Zavodom Jabolko, je bila dne 16. aprila 2025, v register nesnovne kulturne dediščine vpisana Sonaravna nega in raba travniških sadovnjakov. Vpis je pripravil Slovenski etnografski muzej pod številko EID 2-00129.
Utemeljitev vpisa:
»Sonaravna nega in raba travniških sadovnjakov imata poleg kmetijske pridelave še naravovarstveni pomen. Predstavljata pomemben vidik ohranjanja samooskrbe s sadjem in izdelki iz sadja, pridelanimi na sonaraven način. Znanja in veščine nege travniških sadovnjakov pripomorejo k prehranski varnosti in kulturi uživanja hrane ter tudi ustvarjanju turističnih izdelkov. Ohranjanje travniških sadovnjakov je pomembno z naravovarstvenega vidika, saj bogat biotop pripomore k ohranjanju ravnovesja v naravi. V času klimatskih sprememb je še bolj izražena vloga visokodebelnih dreves pri preprečevanju erozij, vezavi ogljika v tleh in blaženju ekstremnih klimatskih vplivov. Visokodebelni travniški sadovnjaki, ki so prisotni povsod v Sloveniji, so krajinska značilnost v vseh biogeografskih regijah in pomembno prispevajo k prepoznavnosti kulturnih krajin Slovenije«.Več.
Ohranjanje te za naravo in ljudi pomembne dediščine, pomeni v prihodnosti skrb in nego obstoječih, ohranjanje starih sort in sajenje novih sadovnjakov z izborom visokoraslih dreves, sajenih v razmaku najmanj desetih metrov in košnjo primerno razvojnim krogom rastlin in živali, ki naseljujejo sadovnjake. Košnja se je nekoč opravljala dva do trikrat ne leto. Prvič za seno, ko so odcvetele vse cvetice in trave ter odvrgle semena, drugič kot otava in morda še tretjič kot otavič. Na ta način se ohranja raznovrstnost rastlin in živali, ki skrbijo v sadovnjaku za naravno ravnovesje. Na vrhu prehranjevalne verige so v takšnih sadovnjakih ptice, ki gnezdijo v duplih starih dreves ali v gnezdilnicah, ki jih skrbni sadjerejci namestijo na drevesa in za ptice ujede postavijo v mladih nasadih še lovilne preže. Te uporabljajo ptice, ki se na travniku med drevesi hranijo z žuželkami. Ponoči takšne sadovnjake radi obiskujejo netopirji, ki lovijo nočne metulje. V primerih, kadar je travniški sadovnjak ob hiši ne bo odveč namestitev tudi netopirnice, kjer netopirji preživijo dan.
Visokodebelni travniški in senožetni sadovnjaki so življenjski prostor nekaterih evropsko ogroženih vrst in samo od nas, ljudi, je odvisno ali jim za preživetje nudimo dovolj prostora. Verjetno je to najlažje storiti ravno v sadovnjakih ob hišah, kjer lahko raste samo eno ali nekaj dreves, ki bo/do oskrbela družine s sadjem pozimi. Vseevropsko povezani strokovnjaki in institucije že peto leto ozaveščajo tretji konec v aprilu o pomenu ohranjanja tovrstnih sadovnjakov preko povezave, k čemur vabimo tudi pobudniki vpisa te dejavnosti v register nesnovne kulturne dediščine.
Nasvete za nego sadovnjakov nudita Zavod jabolko in Kozjanski park. Javni zavod Krajinski park Goričko je v letih 2017 in 2021 v projektu Gorička krajina izvedel številne ukrepe za ohranjanje, obnovo in novo sajene travniške sadovnjake ter vsako leto organizira prikaze pravilne rezi starih in mladih dreves v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskim zavodom v M. Soboti.
V petek 25. aprila 2025 vabimo na predavanje in prikaz rezi v Prosenjakovce. Vabilo.
Vabimo tudi k ogledu filma, ki ga je posnel Gregor Šubic leta 2016 z naslovom Upkač in razstave o sadovnjakih v gradu Grad na Goričkem.
