Delavnica »škrabanja« in pisanja prekmurskih remenk v spomin na Hermana Rajsarja
Ponedeljek, 7. aprila 2025 ob 17.00
Gostilna pizzeria RAJ, Grad 181
Organizatorja dogodka: Goričko drüjštvo za lepše vütro in Javni zavod Krajinski park Goričko
Pijave zbiramo do nedelje 6. aprila 2025 na E marjetka.skafar@siol.net
Prispevek za delavnico je 20 EUR in vključuje učenje obeh tehnik, potrebščine, prigrizek in pijačo na delavnici.
Vljudno vabljeni na delavnico »škrabanja« in pisanja prekmurskih remenk. Dogodek bo potekal v spomin na Hermana Rajsarja. Na delavnici se bosta prikazani dve tehniki krašenja velikonočnih jajc: tehnika »škrabanja«/ praskanja in tehnika pisanja z voskom ali batik tehnika. Tehniko škrabanja remenk bo prikazovala Anica Kosednar, tehniko batik pa Eva Tivadar.
Potek delavnice:
Delavnice se lahko udeležijo vsi, ki jih batik tehnika okraševanja pirhov zanima. Mlajši od 10 let morajo imeti ob sebi odraslo osebo.
Prvi del delavnic zajema krajši teoretični del. Predstavljene bodo vse tradicionalne tehnike izdelovanja pirhov pri nas. Seznanili se bodo s potrebnimi pripomočki za delo. Nato se bodo posvetili načrtovanju vzorca. Vsak udeleženec bo izdelal vsaj en pirh od začetne do končne faze. Tako bo spoznal vsak korak posebej in svoj izdelek bo lahko odnesel domov.
Za delo se uporablja posebna pisalka. Pisalka ima kovinski lijak. Lijak se napolni s čebeljim voskom in se segreva nad plamenom. S pomočjo vročega voska se potem na jajce nariše vzorec. Jajce se nato obarva v hladni barvi, narisan vzorec pa ostane bel. Ob dodajanju vzorčkov se lahko postopek večkrat ponovi, tako dobimo večbarvni batik.
Tak način krašenja pirhov je bil nekoč zelo razširjen v Prekmurju. V drugi polovici 20. stoletja se je ta tehnika krašenja počasi opuščala in je skoraj povsem izumrla. Ohranila se je le v nekaterih vaseh. V zadnjih letih se stari načini izdelovanja pirhov spet obujajo in so postali zelo popularni.
Herman Rajsar (1942–2023) od Grada se je naučil »škrabanja« remenk od svojega očeta. Več desetletij je s tapetnim nožem praskal cvetlične in živalske motive na pobarvane lupine kurjih, gosjih, račjih in nojevih jajc. »Naškrabal« naj bi jih čez 70.000. Pri barvanju jajčnih lupin z barvami za les mu je pomagala žena Cecilija, jim nadela pisane trakove za obešanje in remenke so romale po celi Sloveniji in čez mejo. Herman, ki so ga »counali remenkaš«, je navdušil marsikoga, ki še danes sledi njegovi tehniki krašenja jajc ob Veliki noči.
Tehniko »škrabanja« bo vodila Anica Kosednar, ki se z njo ukvarja že več kot desetletje. Za tehniko praskanja jo je navdušila Kristina Ropoša iz Vidonec, po domače Tinčmoma. Naučila jo je osnov barvanja z lesnimi barvami in šelakom, potem pa še praskanja. Vzorci so tradicionalni in ker ji risanje leži, praska različne cvetove, otroške motive ali znamenitosti Prekmurja, kot so štorklje, mlin na Muri, domačije, vinska trta in tudi kaj sakralnega.
Tehniko pisanja z voskom ali batik tehniko bo predstavila Eva Tivadar, po poklicu učiteljica razrednega pouka, ki se v svojem prostem času ukvarja z rokodelstvom, izdelovanjem velikonočnih pisanic/remenk/pirhov in izdelkov iz koruznega ličja. Z rokodelstvom se je seznanila že v otroštvu, saj se v njeni družini s tem ukvarja že več generacij.
Eva se je tehnike izdelovanja pirhov učila že v otroštvu od svoje babice, ko so jih izdelovali za veliko noč. Tehnika pisanja z voskom jo je od nekdaj privlačila, zato se je ob koncu devetdesetih z njo začela bolj resno ukvarjati. Zanimali so jo predvsem stari vzorci iz Hetiša. Udeležila se je številnih izobraževanj na Madžarskem in Sloveniji. Tekom izobraževanj je spoznala vzorce različnih pokrajin in držav (Ukrajina, Poljska, Madžarska, Romunija), pa vendar so ji najbolj pri srcu ostali tisti iz okolice Lendave.
Leta 2004 je za pisanice pridobila certifikat Rokodelstvo Art&Craft Slovenija in leta 2012 je na Madžarskem prejela naslov ljudska umetnica domače obrti, ki velja na Madžarskem za najvišji naziv za rokodelce. Evine pisanice so del stalne razstave v Galeriji-muzeju Lendava in v Hiši običajev (Hagyományok Háza) v Budimpešti. Od leta 2014 je vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine Republike Slovenije kot nosilka enote za Prekmurske remenke. Sodelovala je na številnih razstavah po Sloveniji in tujini. Za svoje izdelke je prejela številna priznanja in nagrade.
Predvajali bomo tudi film o Hermanu Rajsarju, ki ga je posnela Jelka Pšajd, etnologinja v Pomurskem muzeju leta 2007 in je dostopen na spletišču Slovenskega etnografskega muzeja.
Razstavljene bodo Hermanove remenke, ter njegovi pripomočki, ki jih je uporabljal pri delu. Žena Cilika bo prikazala barvanje, saj je veliko jajčnih lupin v času njegovega delovanja pobarvala prav ona.
