5. junij je svetovni dan varstva okolja
S. Dešnik, 5. 6. 2024
5. junij, svetovni dan varstva okolja 2024
Generalna skupščina Združenih narodov je 5. junij razglasila za svetovni dan okolja v Stockholmu leta 1972, deset let po izidu knjige biologinje Rachel Carson z naslovom Nema pomlad. V njej Rachel piše o pomladi, ko ni bilo več slišati ptičjega petja, saj so ptice preprosto izginile zaradi pomanjkanja hrane, ker smo jo ljudje s strupi proti žuželkam in plevelom uničili. Avtorica je v sodelovanju z raziskovalci Nacionalnih inštitutov za zdravje že v šestdesetih letih odkrila številne dokaze o škodljivih vplivih snovi za zatiranje škodljivcev na okolje in na zdravje ljudi, predvsem na pojav raka pri ljudeh. Objava rezultatov njenih raziskav je sprožila nasprotovanje kemične industrije in modernega kmetijstva in kot osebnost je bila v javnosti označena za histerično alarmistko. Ne glede na to oznako so nekateri v ameriškem kongresu verjeli vanjo, odzvala se je širša javnost in kmalu je bila prepovedana uporaba DDT v Združenih državah in kasneje po vsem svetu. Na žalost je tudi sama umrla za rakom leta 1964.
Izid njene knjige štejemo za pričetek okoljevarstvenega gibanja, ki se je razširilo po svetu šele osem let po njeni smrti.
In v kakšnem okolju živimo danes ljudje ob reki Muri? Koliko cenimo delo in prizadevanje ljudi, ki nadaljujejo delo Rachel Carson? In kaj sploh pomeni beseda okolje? Je okolje dom slehernika in družine? Je to kraj bivanja? Je to kraj dela? Ali je okolje vse tisto, kar nas obdaja? So to naravni viri za oskrbo naših teles z zrakom, vodo, hrano? Ali je to prostor, kjer polnimo baterije za naše duševno zdravje?
Ljudje ob Muri živimo v najbolj poljedelski krajini Slovenije. Živeti v žitnici je privilegij, saj od tukaj odhaja hrana, živila za mnoge ljudi, katerih zdravje je v rokah pridelovalcev. Razumljivo je, da morajo pridelovalci preživeti in svoje delo opravljati hitro, saj želijo potrošniki imeti čim cenejšo hrano. Temu cilju smo v naši regiji pričeli v sedemdesetih letih prilagajati površje s kmetijskimi operacijami na zemljiščih z izsuševanjem, izravnavanjem strug potokov, z zaokroževanjem zemljišč za uporabo učinkovite velike in težke kmetijske mehanizacije. V širni obmurski ravnici so izginili travniki, mejice, obvodna zarast. Polja so prepuščena vetru in nalivom. Zemlja, ki varuje našo pitno vodo v podtalju, izgublja samočistilno sposobnost in pogled na zemljevid kakovosti podzemne vode Agencije republike Slovenije za varstvo okolja kaže rdečo barvo v ravnici ob Muri. Varovanje vodnjakov pitne vode pred onesnaženjem smo v regiji zaupali ozkemu poplavnemu svetu med nasipi ob Muri in ga uvrstili na svetovni zemljevid pod varstvao UNESCO, kjer smo ljudje odgovorni za ohranitev narave.
Toda ali smo ali bomo ljudje ob Muri kos tej žlahtni nalogi?
Nekaj drugačno stanje okolja je v gričevju panonskega sveta na Goričkem in v Slovenskih goricah, kjer je oblikovanost naravnega površja številnih vzpetin in ozkih dolin tista, ki ne dovoli intenzivnega in hitrega kmetovanja. To je svet, kjer so travniki še pisani, mejice in senožetni sadovnjaki nudijo domovanje številnim rastlinskim in živalskim vrstam, ki vzdržujejo ravnovesje med naravnim, samoniklim in obdelanim svetom in jih zato varujemo v evropskem omrežju Nature 2000 in v Krajinskem parku Goričko. In čeprav ohranjanje narave še ni v slovarju govornikov, ki odločajo o našem gospodarskem razvoju, je skrajni čas, da se vsi zavemo o nujnosti varstva narave in s tem našega bivalnega okolja. Smo zadnja generacija človeštva, ki še lahko reši stanje planeta, kar je slogan letošnjega svetovnega dne varstva okolja v sporočilu organizacije združenih narodov ‘Generation Restoration’ ali generacija za obnovo, za oživljanje.
In za konec se vprašajmo: Kaj lahko prispeva vsak sam k izboljšanju stanja okolja?
Drage bralke in bralci, pozivamo vas, da vsaj danes in vse prihodnje dni pomislite na vse to, kar prihaja in kaj odhaja z našega/vašega doma? Od kod je vse, kar imamo v hiši in na dvorišču? Kako ravnamo s svojo zemljo na vrtu, polju, travniku, sadovnjaku, vinogradu, gozdu? Kam gredo odplake in odpadki iz našega/vašega gospodinjstva? Kaj kupujemo v trgovskih središčih, s čim se hranimo in kaj pijemo, s čim se ogrevamo ter kam in kako potujemo? Lotimo se skupaj skrbnega ravnanja z našimi viri, ki nam jih daje narava našega modrega planeta, saj nam samo tako lahko še uspe rešiti svet. Prihodnje generacije nam bodo zagotovo hvaležne. Želimo vam prijeten dan bivanja doma, na delu in v okolju, ki nas obdaja.
