Vsebina projekta
Projekt z naslovom Multidisciplinarna krepitev zmogljivosti in razvoj novih rešitev z namenom ohranjanja, varovanja in povečanja števila ogroženih skupin divjih opraševalcev in medonosne čebele v ekosistemu, akronim projekta: BEE(A)WARE, je usmerjen v reševanje skupnih izzivov povezanih z drastičnim zmanjšanjem števila divjih opraševalcev in medonosne čebele na čezmejnem območju Biosfernega območja Mura-Drava-Donava na Hrvaškem in v Sloveniji, nižinskega dela Prekmurja in Krajinskega parka Goričko. Pet projektnih partnerjev – Razvojne agencije REDEA, Medžimurske prirode, Javnega zavoda Krajinski park Goričko, Galerija Muzej Lendava in Nacionalnega inštituta za biologijo ugotavljajo, da pri izzivih povezanih z opraševalci primanjkuje ustrezne komunikacije in sodelovanja med naravovarstveniki, čebelarji in kmeti ter drugimi ciljnimi skupinami, kar ima za posledico neusklajene in individualne ukrepe, ki globalno ne rešujejo navedenih izzivov. Za izboljšanje stanja ohranjenosti divjih opraševalcev in medonosne čebele so nujno potrebne aktivnosti izobraževanja naravovarstvenih strokovnjakov in čebelarjev ter ozaveščanje širše javnosti. Prav zato je glavni cilj projekta BEE(A)WARE izboljšanje znanja in trenutnih praks o varstvu in ohranjanju divjih opraševalcev ter medonosne čebele na čezmejnem območju s pomočjo skupnih multidisciplinarnih in integriranih orodij.
Glavne dejavnosti in rezultati projekta bodo:
- Izdelana analiza stanja o divjih opraševalcih, ki bo podala podroben pregled stanja na pilotnih območjih.
- Pripravljen Strateški načrt za trajnostno ohranitev divjih opraševalcev in medonosne čebele.
- Vzpostavljana EU shema monitoringa divjih opraševalcev.
- Vzpostavljena Čezmejna mreža za varstvo opraševalcev.
- Vzpostavljen sistem klimatskih parametrov za spremljanje klimatskih parametrov na območju Medžimurja in Lendave.
- Izdelana mala enciklopedija opraševalcev s fotografijami in opisi najpogostejših vrst opraševalcev iz pilotnih območij.
- Urejena stalna razstava o sonaravnem čebelarjenju in praktični čebelnjak na gradu v Lendavi.
- Urejena učilnica na prostem o divjih opraševalcih v bližini gradu Grad na Goričkem.
- Na novo zasajeni drevesno-grmovni pasovi oziroma mejice v dolžini 1800 m, kot prehranjevalni habitati za opraševalce.
Vloga JZ KPG v projektu
JZ KPG ima kot upravljavec zavarovanega območja narave veliko izkušenj pri izvedbi različnih ozaveščevalnih aktivnosti kot tudi neposrednih naravovarstvenih aktivnosti. Zaradi rednega dela in izkušenj iz projektov dobro pozna tematiko projekta, saj se od začetku ustanovitve JZ KPG in Krajinskega parka Goričko ukvarja z ohranjanjem vrstno bogatih travnikov, ki so pomemben življenjski prostor različnih vrst opraševalcev.
Prispevek JZ KPG v projektu bo predvsem strokovna podpora in koordinacija bioloških popisov skupaj s strokovnjaki za kartiranje travnikov in drugih krajinskih elementov v Prekmurju. Kot strokovna organizacija za varstvo narave in izvajanje vodenj v naravi bo JZ KPG prevzel izvedbo delavnic izdelovanja gnezdilnic za čmrlje na osnovnih šolah, ozaveščevalnih in drugih komunikacijskih aktivnosti v projektu za različne deležnike (osnovnošolski otroci, občine, lastniki travniških in intenzivnih sadovnjakov, kmetje, splošna javnost). Med drugim bo poleg delavnic in predavanj za ciljne skupine pripravil knjižico in plakat z najpogostejšimi vrstami čmrljev in drugih opraševalcev ter koledar s fotografijami divjih opraševalcev.
Za bolj učinkovito diseminacijo rezultatov projekta bo izdelal kratek animirani film na temo pomena divjih opraševalcev za ljudi in naročil izdelavo gnezdilnic za čmrlje, ki se jih bo razdelilo med člane Pomurskega društva sadjarjev, sodelujoče v akcijah NAJ travnik, NAJ sadovnjak in NAJ ograček, šolam v Pomurju, pogodbenim strankam v projektu LIFE4SEEDS, prejemnikom sadik v projektu Gorička krajina idr. Prevzel bo vzpostavitev mreže prostovoljcev v Pomurju, ki bodo deloma izvajali EU monitoring opraševalcev. Izvedel bo sajenje grmovno-drevesnih pasov oziroma mejic z avtohtonimi medovitimi rastlinami za namene izboljšanja prehranskih možnosti divjih opraševalcev in gnezditvenih mest divjih opraševalcev v intenzivnih kmetijski krajini. JZ KPG bo naročil popis habitatov med Lendavo in jugozahodnim delom Goričkega za namene izdelave analize stanja opraševalcev in za pripravo Strateškega načrta za trajnostno ohranitev divjih opraševalcev in medonosne čebele (v nadaljevanju Strateški načrt). Pripravljen bo skupaj s posameznimi občinami, čebelarskimi društvi in Zavodom RS za varstvo narave.
Namen priprave Strateškega načrta, v skladu s Strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2030, Novim dogovorom za opraševalce (A New Deal for Pollinators) in Programom upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028, je:
- Pregledati in določiti ekstenzivno rabljene travnike, drevesno-grmovne pasove oz. mejice, posamična drevesa v krajini in gozdne otoke na približno 15 km koridorju nižinskega dela Prekmurja med območjem Natura 2000 Mura in Krajinskim parkom Goričko, ki so že zdaj primerni kot ustrezen habitat za divje opraševalce in medonosno čebelo.
- Pregledati in določiti travnike, ki so intenzivno obdelani (na njih prevladuje ena ali samo nekaj rastlinskih vrst) in bi v prihodnje z drugačno rabo lahko postali primeren habitat za divjih opraševalce in medonosno čebelo.
- Določiti njivske površine, urbana območja, melioracijske jarke in druga zemljišča, ki bi jih bilo, za namene povezljivosti primernih habitatov (»stepping stones«) za divje opraševalce in medonosno čebelo, smiselno v prihodnje rabiti na način, ki bo omogočal drugačno rabo z namenom izboljšanja stanja ohranjenosti rastlinskih vrst na njih, kot ustreznih za prehranjevanje in razmnoževanje divjih opraševalcev in medonosne čebele.
- Določiti zemljišča, kjer bi bilo zaželeno zasaditi mejice in protivetrne pasove.
