Osebna izkaznica projekta
Akronim
BEE(A)WARE
Polno ime projekta
Multidisciplinarna krepitev zmogljivosti in razvoj novih rešitev z namenom ohranjanja, varovanja in povečanja števila ogroženih skupin divjih opraševalcev in medonosne čebele v ekosistemu.
Trajanje projekta
01/03/2024–31/07/2026
Skupni proračun projekta
1.028.114,21 EUR
Finančni prispevek EU-Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR)
822.491,36 EUR (80 %)
Lastna sredstva (javni prispevek)
205.622,85 EUR (20 %)
Vodilni partner
Javna ustanova za razvoj Međimurske županije REDEA
Projektni partnerji
Međimurska priroda – Javna ustanova za zaštitu prirode
Javni zavod Krajinski park Goričko
Galerija - Muzej Lendava / Galéria - Múzeum Lendva
Nacionalni inštitut za biologijo
Povzetek
V zadnjem desetletju smo v Sloveniji in na Hrvaškem priča občutnemu upadu števila opraševalcev, ki so ključni za delovanje kopenskih življenjskih združb in biotsko raznovrstnost. Največji upad so doživele čebele samotarke in dnevni metulji. Glede na Rdeči seznam ogroženih vrst, eni od desetih vrst čebel samotark in metuljev grozi izumrtje. Dejavniki, ki vplivajo na njihov upad, so predvsem človeški in podnebni. Ljudje z večkrat nepremišljenim škropljenje kmetijskih pridelkov povzročajo množične pogine medonosnih čebel. Poleg poginov medonosnih čebel, so se dogajali tudi pogini divjih opraševalcev, vendar njihov obseg, zaradi pomanjkanja sistema spremljanja številčnosti divjih opraševalcev, ni znan. Trenutno namreč na Biosfernem območju Mura-Drava-Donava in v Krajinskem parku Goričko kot pilotni območji projekta BEE(A)WARE, ni vzpostavljen sistem monitoringa divjih opraševalcev (čebele samotarke, čmrlji, muhe trepetavke in dnevni metulji). Pomanjkanje sistematskega spremljanja opraševalcev povzroča nezmožnost oblikovanja baze podatkov in spremljanje dejanskega števila opraševalcev na pilotnih območjih. Drugi izrazit problem ne samo na pilotnih območij ampak tudi večjega dela Slovenije in Hrvaške so zagotovo spremembe v uporabi in rabi zemljišč ter intenzivno kmetijstvo, ki vodijo v nastanek homogenih površin ter v izginjanje različnih rastlinskih vrst. Posledično so spremembe vplivale na izginjanje primernih mest za gnezdenje divjih opraševalcev.
Velik problem predstavlja pomanjkanje znanja pri čebelarjih in pri strokovnih službah za varstvo narave ter urejanju prostora. Za rešitev tega problema so potrebna dodatna izobraževanja in krepitev zmogljivosti za izboljšanje znanja o vzrokih in posledicah za zmanjševanje števila opraševalcev.
Ko govorimo o zmanjševanju števila opraševalcev zaradi podnebnih vzrokov, je potrebno omeniti spremembe temperature, padavin in vegetacijskih obdobij. Vse to so vzroki, ki motijo povezave med soodvisnostjo rastlin in opraševalcev, na primer v času cvetenja, s čimer se zmanjša razpoložljivost hrane za opraševalce. Pričakovati je, da bodo zaradi tega nekateri opraševalci izginili iz naših območij, saj se ne bodo uspeli prilagoditi prej naštetim nevarnostim. Izguba divjih opraševalcev pomeni tudi resno motnjo pri opraševanju samoniklih rastlin in kulturnih rastlin na poljih. Približno 78 % samoniklih rastlin se namreč razmnožuje s pomočjo divji opraševalcev, medtem ko ima skoraj 84 % vseh kulturnih rastlin koristi od opraševalcev, predvsem v smislu količine in kakovosti donosa oziroma pridelka.
Za namene izboljšanja stanja divjih opraševalcev na pilotnih območjih bo v projektu BEE(A)WARE izdelana analiza stanja o divjih opraševalcih, ki bo podala podroben pregled stanja na pilotnih območjih. Pripravljen bo Strateški načrt za trajnostno ohranitev divjih opraševalcev in medonosne čebele. Za namene spremljanja stanja v prihodnje bo vzpostavljana EU shema monitoringa divjih opraševalcev.
Znanje in razumevanje prebivalcev programskega območja o pomenu in vlogi opraševalcev kot dela biotske raznovrstnosti je slabo, kar prepoznavamo kot pereči problem. Projekt BEE(A)WARE bo zato glavne ciljne skupine, ki jih poleg strokovnih služb sestavljajo še kmetje in čebelarska društva, vključeval v izobraževanja, ozaveščanja, pa tudi k pripravi konkretnih varstvenih in preventivnih ukrepov.
