Življenjski prostori v kulturni krajini
Območje Krajinskega parka Goričko odlikuje velika raznolikost življenjskih prostorov. Travniki, njive, mejice, posamezna drevesa, visokodebelni sadovnjaki, vinogradi in gozdni otoki se izmenjujejo na relativno majhnih površinah. Takšna pestrost različnih življenjskih prostorov je posledica zgodovine tega območja. Še pred 100 leti, do leta 1919, je na območju Goričkega veljalo madžarsko dedno pravo. To je določalo, da vsak potomec deduje del od vsake rabe tal oziroma zemljiške parcele. To je privedlo do izjemne razdrobljenosti posesti in drobnih zemljiških parcel. Posledice dednega prava so vidne v slikovitosti kulturne krajine. Prav ta razdrobljenost rabe tal je hkrati temelj pestrosti živih bitij, saj posamezne vrste naseljujejo raznolike življenjske prostore. Izjemna krajinska pestrost skupaj z dobro ohranjenimi, četudi fragmentiranimi, deli narave je bila povod za zavarovanje območja med dvema državnima mejama s statusom krajinskega parka.