BEE(A)WARE Azijski sršen kot grožnja čebelam in divjim opraševalcem
G. Domanjko, 27. 3. 2025
V sredo, 26. marca, je na gradu Grad na Goričkem v organizaciji Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) in Javnega zavoda Krajinski park Goričko (JZ KPG) potekal 2. delovni sestanek Regionalne skupine za varstvo opraševalcev. Na sestanku so dr. Rene Rus iz Veterinarske fakultete v Ljubljani (UL VF), Simon Golob iz Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) in Tina Belej iz Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) predstavili ekologijo azijskega sršena (Vespa velutina), odkrivanje in zatiranje azijskega sršena ter načrt hitrega odzivanja ob zgodnjem odkritju te invazivne tujerodne vrste.
1 azijski sršen, 2 evropski sršen R. Rus
Po besedah dr. Reneja Rusa je bil azijski sršen prvič v Evropi odkrit leta 2004 v jugozahodni Franciji in se je od tam razširil v nekatere druge države: Španijo, Portugalsko, Italijo, Nemčijo in Belgijo. Posamezne najdbe pa so bile v lanskem letu zabeležene tudi v Avstriji, na Madžarskem, Slovaškem in Češkem. V Sloveniji azijski sršen še ni bil najden. V primerjavi z evropskim sršenom (Vespa crabro), ki živi pri nas, je azijski sršen manjši. Po zunanjosti se od evropskega sršena razlikuje po barvi zadka, ki je veliko bolj črn. V primerjavi z evropskim azijski sršen izdeluje gnezda v krošnjah dreves, ki so velika od 60 do 100 cm. V njih je povprečno vzrejenih približno 6.000 primerkov, medtem ko jih pri evropskem sršenu živi med 200 in 400 primerki. Azijski sršen nabira hrano in lovi čebele v skupinah in je veliko bolj okreten od evropskega, ki lovi posamično. V enem dnevu lahko en azijski sršen ulovi do 50 čebel. Tudi zato predstavlja resno grožnjo medonosni čebeli, lovi divje opraševalce in nima naravnih sovražnikov. Zaradi objedanja sadja povzroča gospodarsko škodo v sadjarstvu. Za človeka predstavlja grožnjo zaradi pika in posledično morebitnega anafilaktičnega šoka. Njegov strup pa se ne razlikuje bistveno od strupa evropskega sršena.
Razširjenost azijskega sršena
Simon Golob iz ČZS je predstavil izkušnje čebelarjev in strokovnih služb pri prepoznavanju, odkrivanju in zatiranju azijskega sršena na primeru iz italijanske pokrajine Ligurija. Povedal je, da azijskega sršena zatirajo z uporabo metode t. i. električnih harf, telemetrije in metode »trojanskega konja«. Pokazal je primere uničevanja gnezd s pomočjo injiciranja insekticida, aktivne učinkovine permetrin, v gnezdo.
Tina Belej je predstavila načrt v zvezi z morebitnim odkritjem in ukrepanjem zoper azijskega sršena v Sloveniji, ki vključuje zgodnje obveščanje, predlog ukrepov, izvedbo ukrepov hitre odstranitve in komunikacijo, ki bi jo v prihodnje lahko vodil ZRSVN skupaj z drugimi službami. Čebelarji in druge osebe, ki bodo odkrile azijskega sršena, bodo imele možnost svojo najdbo sporočijo preko spletne aplikacije www.invazivke.si ali pišejo na invazivke@zrsvn.si.
Predavateljica je na koncu poudarila pomembnost ohranjanja evrospkega sršena, ki kot konkurent azijskemu sršenu izkorišča iste prehranske vire. Vendar je škoda, ki jo naredi evropski sršen v čebelarstvu in sadjarstvu, veliko manjša, kot so njegove koristi v okolju.
