Genomske tehnike so grožnja naši »svobodi«
E. Nemec Stošić, 25. 7. 2024
Genomske tehnike so grožnja naši »svobodi«
Če je naša informiranost odvisna samo od uradnih medijev, nas je najverjetneje novica o Uredbi o genomskih tehnikah obšla, saj to ni bila pomembna vest dneva, če pa ste jo ujeli, je bila Uredba predstavljena kot odlična rešitev za novodobno kmetovanje, kajti zaradi neugodnih vremenskih razmer in številnih škodljivcev postaja pridelava hrane rizična gospodarska panoga, genomske tehnike z novimi, odpornimi vrstami pa so našemu »znanstvenemu« času primeren odgovor.
V zelo poenostavljenem povzetku so to 3 uredbe na ravni Evropske unije, ki se zavzemajo za bolj ohlapno zakonodajo glede semen in gensko spremenjene hrane, ki jo želijo sedaj vriniti pod imenom GENOMSKE TEHNIKE, do katere vlada v EU načelen odpor, čeprav je Španija stopila na stran ZDA, Južne Amerike, Avstralije ter drugih držav, ki so dovolile široko pridelavo brez obveze označevanja.
Do sedaj je z gensko spremenjenimi rastlinami »okuženih« že 185 milijonov ha zemlje v 26 državah, 19 od teh so dežele v razvoju. Največ površin je zasajenih s koruzo in sojo, kot glavni krmni kulturi za živinorejo ter z bombažem.
Mesa, mleka, jajc, rib in drugih izdelkov živali, hranjenih z GSO hrano, ni potrebno posebej označevati, prav tako lahko najdete produkte soje, npr. soja lecitin, skoraj v vsaki čokoladi, brez oznake, da je sestavina iz GSO. Večino koruznih kosmičev (corn flakes) na svetovni ravni je iz gensko spremenjene koruze.
Označevati tudi ni potrebno fermentiranih izdelkov, proizvedenih z gensko spremenjenimi mikroorganizmi.
Genska tehnologija se brez velikega pompa uporablja v farmaciji in v biotehničnih proizvodih (encimi v pralnem prašku)…
Namera znanstvenikov je bila, da razvijejo na škodljivce odporne sorte, saj bi se s tem zmanjšala potreba po pesticidih. Seveda se je takoj pojavil finančni interes korporacij, ki s patentiranjem semen ustvarjajo monopol na trgu.
Nevarnost pri uživanju GSO so alergijske reakcije in pomanjkanje dolgoročnega testiranja, negativen vpliv na določene žuželke je že evidentiran, najhuje pa je, da so te rastline duh, ki je ušel iz svetilke, saj njihovega vpliva ni več mogoče odstraniti iz okolja.
Če se vrnemo k predlogom treh Uredb, ki jih je pripravila Evropska komisija in ki urejajo:
- Semenarstvo
- Rastlinski material za gozdove
- Nove genomske tehnike
Za nas najbolj vznemirljiva je zadnja, saj dopušča trženje hrane brez označevanja, če je v rastlini spremenjenih do 20 genov, ki bi teoretično lahko nastali tudi v naravi. Predpostavlja se, da so takšne rastline varne in da niso potrebni dokazi o vplivih na okolje.
Tudi glede semen moramo biti previdni, saj obstaja velika nevarnost, da kupimo »mačka v žaklju«, zato je skrb za lastna semena, izmenjevalnice in gensko banko vitalnega pomena za naše kmetovanje.
Zaskrbljujoče je, da je Odbor za zadeve Evropske unije v državnem zboru glasoval z 8 glasovi za in 4 proti Uredbam, ki nam jemljejo avtonomijo odločanja na državni ravni.
Zaenkrat so naše edino upanje poslanci Hrvaške, Avstrije, Italije, Francije in Madžarske, ki so se odločno uprli uvedbi Uredb.
In seveda nevladne organizacije, kot Samooskrbni.net, ki obveščajo in ozaveščajo javnost.
Svobodni že dolgo nismo več, vprašanje je samo, v kolikšni meri se zavedamo svoje ujetosti in kako skrbni in pozorni smo pri tem, kakšna semena kupujemo in s čim se hranimo.
Več o tem:
https://www.samooskrbni.net/blog/prihodnost-semen
https://www.youtube.com/watch?v=jYjvJyEMHZ4
