Ekološko kmetovanje na Goričkem
S. Dešnik in Sonja Bertalanič, 25. 3. 2024
Srečanje eko-kmetov z Goričkega s člani Društva eko kmetov Pomurja Rodna Grüda na gradu Grad
Goričko je smelo biti po svetovnih merilih IUCN zavarovano kot Krajinski park zato, ker so bila na območju prepoznana kakovost krajine v svoji vidni pojavnosti-slikovitosti in je bila prepoznana visoka stopnja raznolikosti vseh oblik življenja ali t.i. biotske raznovrstnosti/ raznoživosti, s čimer je bilo Goričko leta 2004 ob vstopu Slovenije uvrščeno v evropsko omrežje Natura 2000 območij. Kakovost krajine in raznoživost je posledica rabe prostora skozi tisočletja in izhaja iz potreb ljudi, njihovega odnosa, orodja s katerim obdelujejo zemljo in ne navsezadnje ciljev veljavnega družbenopolitičnega sistema. Tisočletna zgodovina je na Goričkem pustila številne sledi od pradavnine, fevdalizma, dednega zakona kraljevine Madžarske, turških vpadov, prve in druge svetovne vojne, obdobja hladne vojne, skratka dogajanja v družbi, ki so in še vplivajo na življenje ljudi ter na odseljevanje in priseljevanje. V prostoru, krajini se navzven kaže v gospodarjenju z naravnimi viri kot so zemlja, gozd, voda, mineralne surovine.
Oblikovanost površja, strmine in osončenost in slabša naravna rodovitnost povečini kislih tal, so narekovali oblikovanje katastrskih občin in vzorec zemljiških parcel primeren rabi prostora. Ta je na Goričkem še vedno mozaična na relativno majhnih zemljiških parcelah, pri čemer se prepletajo travniki, njive, vinogradi in sadovnjaki z vegetacijskimi krajinskimi prvinami, cestami in naselji kar odlikuje prepoznavnost Goričkega. V času snovanja Trideželnega parka ob tromeji Avstrije, Madžarske in Slovenije je bila prepoznana še okoljska kakovost prostora, ki zaradi obmejnosti ni obremenjen z vplivi velike infrastrukture in industrije ter zaradi gričevnatega površja in razpršene pozidave ni primeren za velikopotezno intenzivno kmetovanje. Iz tega sledi, da je zemlja manj obremenjena s kemičnimi sredstvi in zato primerna za ekološko kmetijstvo. Vizija snovalcev pred tridesetimi leti je bila ohraniti to edinstveno evropsko krajino majhnih vasi s kar se da sonaravnim kmetovanjem in gozdarstvom, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, ohranjanjem ljudskega stavbarstva in kulturne dediščine za razvoj sonaravne ponudbe v nastanitvah in kulinariki.
Cilj strateškega načrta skupne kmetijske politike v Sloveniji je povečati obseg površin za pridelavo ekološke hrane, ki je priložnost tudi za Goričko. V decembru 2023 je bilo ustanovljeno Društvo ekoloških kmetov Pomurja Rodna Grüda, zato smo v Javnem zavodu Krajinski park Goričko, JZ KPG preverili najprej koliko kmetij ima certifikat oziroma so v ekološki kontroli ter organizirali uvodni sestanek z nekaj eko-kmeti na Goričkem. Ugotovljeno je bilo, da ima do konca leta 2024 veljaven certifikat preko 80 kmetij, pri čemer jih je nekaj še v preusmeritvi.
Na sestanku so zaposleni v JZ KPG predstavili naloge ohranjanja narave in izvajanje naravovarstvenih ukrepov na zemljiščih v upravljanju zavoda, pri čemer kot skrbniki sodeluje tudi šest eko-kmetij. Poudarjeno je bilo zmanjševanje površin suhih in mokrotnih travnikov po eni strani zaradi opuščanja, ki ga je povzročil upad živinoreje in po drugi strani preoravanja v njive za povečanje obsega poljščin, ponekod tudi sejane trave za živinorejo. Ravno travniki v ekstenzivni rabi, brez gnojenja so na Goričkem vrstno najbolj bogati k čemur so usmerjeni ukrepi JZ KPG, ki upravlja s cca. 90 ha razpršenih površin na celotnem območju Krajinskega parka Goričko.
Predsednik društva Rodna Grüda, Alojz Topolovec, je predstavil delovanje društva, medtem ko je cilje predstavila Sonja Bertalanič, svetovalka za ekološko kmetijstvo na KGZ-zavodu v M. Soboti.
Sledila je razprava, v kateri je bila izpostavljena problematika preoravanja travnikov v KPG, kar je ukrep, ki so ga doslej smeli izvajati tudi ekološki kmetje. V.d. dir., Darja Pajtler je ob tem pripomnila, da je na območju Nature 2000 v KPG potrebno upoštevati tudi Zakon o ohranjanju narave in evropske direktive, ki to ne dopuščajo, kar je zapisano v uradnem odgovoru MKGP in MNVP (v prilogi).
V razpravi je bil omenjen tudi malomaren odnos ljudi do okolja, ki še odlagajo odpadke v gozd, na bregove potokov in jarke ali jih sežigajo, čeprav je v vseh lokalnih skupnosti urejen odvoz in ločeno zbiranje odpadkov.
V razpravi so bile podane tudi rešitve v podporo ekološkemu kmetijstvu ob sočasnem ohranjanju biotske raznovrstnosti z ukrepi in sodelovanjem:
- Vpeljava živinoreje, paše in košnje travnikov – idealno bi bilo v povezavi z biodinamičnimi principi,
- Ohranjanje mokrotnih travnikov ob potokih za prestrezanje poplavnih voda,
- Izmenjav znanj in tehnologija pridelave,
- Pomen ohranjanja vrtičkarstva in povečati pridelavo vrtnin,
- Ustanovitev ekološkega posestva v smislu komune ali vzorčne kmetije na Goričkem,
- Širjenje in nadgradnja mreže dobrih praks,
- Predstavitev elektrokulture (Dejan Rengeo) in Agnihotre (Roman Plohl, Sonja Bertalanič) – oboje je kompatibilno z biodinamiko – vse se lahko kombinira in vpelje v EK.
- Prijava na razpis Eko regije,
- Zagotavljanje trženja pridelkov preko Pomurske ekološke zadruge: partnerstvo, kratke dobavne verige, trženje, promocija, povezovanje z javnimi zavodi, gostinci, podjetji, organizacija in razvoj ekološke proizvodnje, predelava (pekarna, mlekarna, zelenjadarstvo, sadjarstvo, predelava mesa, …)
- Sodelovanje in povezovanje s šolami, vrtci, priprava programa za razširjen program na osnovnih šolah (povezovanje s kmetijami, organiziranje odkupa preko Pomurske ekološke zadruge, …)
Pred koncem razprave so bili prisotni povabljeni k včlanitvi v društvo Rodna Grüda pri čemer bodo deležni številnih informacij s področja ekološkega kmetovanja in trženja pridelkov in živil. V društvo Rodna Grüda se lahko včlanite z izpolnjeno pristopno izjavo, ki je priložena spodaj.
Predstavitev in razvoj biodinamike ter vpeljava v prakso (Sonja Bertalanič, KGZ MS)
Kaj je biodinamika?
Kmetija je v biodinamiki opredeljena kot organizem, katerega organi so njive, travniki, sadovnjaki, rastline, živali, človek, … Organizem kmetije na določenih geoloških podlagah je del pokrajine in njenih eterskih danosti, je del planeta Zemlje z njenimi zemeljskimi silami. Nanj učinkuje kozmos s silami planetov našega osončja, ozvezdij zodiaka in silami, ki pritekajo iz globin kozmosa izza teh ozvezdij.
Biodinamika je torej celostni, ekološki in etični pristop h kmetovanju, vrtnarjenju, pridelavi in predelavi hrane oz. živil in k prehrani. Utemeljil jo je filozof in znanstvenik dr. Rudolf Steiner, ki je kmetom s svojimi predavanji leta 1924 odprl novo pot za vključevanje znanstvenega razumevanja s prepoznavanjem duha v naravi. Biodinamika se je preko mnogih kmetov in raziskovalcev pričela intenzivneje razvijati v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in se od takrat naprej globalno nezadržno širi med vrtičkarji, kmeti, vinogradniki, sadjarji, na rančih in tudi na velikih posestvih. Načela in prakse biodinamike je mogoče uporabiti kjer koli kjer se prideluje hrana, ne glede na površine, pokrajino, podnebje in kulture.